Jezero na starih zemljevidih

Zemljevidi, ki prikazujejo slovensko ozemlje, se pojavijo že v antiki, vendar vedno v sklopu drugih ozemelj. Prvi znani samostojni prikaz  slovenskega ozemlja na zemljevidu nastane leta 1561, načrtoval ga je Wolfgang Lazius. Najdete ga tukaj.
Vendar pa so bili ti prvi zemljevidi narisani v zelo velikih merilih, zato na njih najdemo označene le večje in pomembnejše kraje ter gradove. 
Vse se spremeni, ko duhovnik Janez Dizma Florijančič leta 1744 izda zemljevid Kranjske. Meri skoraj dva krat dva metra, merilo pa je za tisti čas veličastno, 1:100.000. Prvič sploh se na zemljevidu pojavi ime Jezero.

Janez Dizma Florjančič, zemljevid Kranjske, 1744, list 6. Imena so zapisana v bohoričici, zemljevid pa ni povsem natančen, kot lahko vidimo. Rdeča črta predstavlja staro deželno cesto Ljubljana - Novo mesto.

Prvemu je podoben zemljevid Dolenjske ali Novomeške kresije, ki ga je leta 1796 zasnoval Joseph Karl Kindermann v merilu približno 1:255.000. 

Tudi ta zemljevid je precej nenatančen. Na gradičem Vinagorica je umeščena vas Češnjevek, tudi Jezero in Lukovek sta nepravilno postavljena, prav tako grad Lanšprež.

Geodetski pogoji so bili precej izboljšani še pred izdajo Florjančičevega zemljevida, vendar se jih zasebnik kot je bil Janez Dizma ni mogel kar poslužiti. Z izšolanim kadrom in najboljšimi merilnimi instrumenti je razpolagala vojska. Tako je za njene potrebe nastal Jožefinski vojaški zemljevid, poznan tudi kot Prva vojaška izmera. Naše kraje so izmerili in izrisali med letoma 1784-85, v merilu 1:28.800. Gre za prvi zemljevid naše dežele, izrisan v tako majhnem merilu, da predstavlja precej zanesljivo upodobitev, vendar pa je bil risan še brez enotne triangulacije, zato posameznih listov ni mogoče združiti v enotno celoto. Ker je bil to vojaški zemljevid, je bil dobro stoletje skrbno varovana vojaška skrivnost. Izrisan je na 3589 listih. 

Ker je zemljevid vojaški, ta vsebuje predvsem za vojsko pomembne podatke. Tako so zvesto vrisane vse poti, reke in večji mostovi, ter gozdovi. Prav tako so s črticami in senčenjem nakazani hribi in griči. Zemljevid vsebuje tudi spisovni del, kjer nahajajo podatki  z opisom posameznih krajev, njihovo dostopnostjo in možnostjo nastanitve vojaških posadk. Vsebuje imena vasi in krajev, oddaljenost sosednjih krajev v urah, trdne zgradbe, vode, močvirja in barja, ceste, poti in steze, okoliške hribe in gozdove ter druge opombe.

Kasneje so Jožefinski vojaški zemljevid dvakrat izboljšali. Že površen pogled nanju kaže na nadaljnji razvoj geodezije. Prvič so uporabili triangulacijo. Druga vojaška izmera, imenovana tudi Franciscejski vojaški zemljevid, je risan na 2628 listih prav tako v merilu 1:28.800, vendar je natančnejši in popolnejši kot prvi. Naše ozemlje so izrisali med letoma 1829–1835.

Kot posebnost naj omenim napako. Čisto na vrhu je v nemščini zapisano Kerschdorf (Češnjevek), kar je pravilno, saj je levo od imena vas. Desno nižje je napisano Loschik (Lojšč). To je pravzaprav ledinsko ime gozda levo od vasi Lukovek. Tu bi moralo biti pravilno napisano Lukovek (Loukouk). Relief je še vedno nakazan s črticami. 

Tretji zemljevid, imenovan tudi franciscejsko-jožefinski, je bil risan v različnih merilih v letih 1869–1887. Na 2780 barvnih listih so ga narisali v merilu 1:25.000, na 752 črnobelih listih pa specialko v merilu 1:75.000. 

Barvna karta v merilu 1:25.000. Nadmorsko višino so upodobili z izohipsami. 

Vse tri vojaške zemljevide najdete na tej povezavi.