Kraške jame v Jezeru

Vas Jezero v celoti leži na tleh, ki so sestavljena iz sivega in belega apnenca, zato ni čudno, da se je na njenem območju nahajalo kar 15 kraških jam. Trenutno je številka nekoliko drugačna, saj so 4 jame uničene ali zasute (Luknja v Cerkvenem talu, Zgonuha, Kozja jama in Zamolčana jama v kamnolomu). 13 jam najdemo vpisanih v kataster jam (2 izmed njih nista vpisani v uradni kataster jam, to sta Kozja jama in požiralnik Dobravskega potoka).

Kataster jam, z rdečimi pikami označene jame v Jezeru (manjkata Kozja jama in požiralnik Dobravskega potoka)

Prav zaradi zelo nepredvidljivih tal nas ne sme presenetiti, če sem ter tja v tleh nenadoma pojavi manjša ali večja luknja. Okoli leta 2005 se je Marjanu Gašperšiču tako na travniku pod njihovo domačijo nenadoma udrlo pod nogami, da je nastala luknja, premera ok. 1 m, ter globoka 75 cm. 

Prav tako sta v letu 2008 nastali dve luknji na travniku v Krvicah.

Še manj nenavadne pa so majhne udornine v gozdovih, kot npr. ta, na spodnji fotografiji.

Večina jam so pravzaprav požiralniki (redno in občasno aktivni) obeh potokov in reke Temenice, le nekaj jih je, katerih nastanek bi pripisali drugim pojavom, vendar so tudi Zgonuha, Luknja v Cerkvenem talu, Zemlančev kevder (vse v višini 290 m) ter Kozja jama v starodavni preteklosti požirali vodo, ko je "Temenica" še tekla kakih 40 m višje kot sedaj, saj o tem zgovorno pričajo (so pričali) rovi evforacijske oblike. 

Na koncu Lukovškega potoka je Gabrovška jama, edini aktivni požiralnik, ki ima premer dobrih 12 m in globino 6 m, leži pa ob južnem robu vasi. Ime nosi po hišnem priimku poleg stoječe domačije. Izročilo pravi, da je bil nekoč tu le kak meter globok požiralnik, ob večjem dežju pa je potok odtekal dalje po njivah in travnikih v gozd. Koliko je to resnica ne vemo, saj je jama današnjih mer izpričana že na franciscejskem katastru iz leta 1825, je pa vsekakor še starejša. Pred prvo svetovno vojno so načrtovali tudi izgradnjo večjega mlina nad jamo, vendar posebnega interesa zanj ni bilo. 

Drug tovrsten ponor je požiralnik Dobravskega potoka, JV od jedra vasi, od njega oddaljen le 250 m. Gre za občasen požiralnik, ki je globok okoli 6 m in premera 15 m. Jama je nastala šele po 2. svetovni vojni,  potem ko je nekdo speljal strugo s svoje parcele na sosednjo in jo tako preusmeril v levo stran. Gre za preprost požiralnik z zemljenimi stenami, ki jih skupaj drži grmovje. Nekaj vrhov kamnov je le čisto na dnu struge in na strani, kjer vanjo priteka potok.

Občasni požiralniki ob suhi strugi reke Temenice pa so naslednji (razvrščeni v smeri rečnega toka): Velban kevder, Požiralnik Temenice na Požganju, Požganjska jama, Jama 1 pri Risanici ter končni požiralnik brezno Risanica.

Velban keveder, ki se mu reče tudi Mačkova jama, je 150 m dolga jama, ki se spusti 17 m globoko. Vhod vanjo je precej ozek, širok kakih 50 cm, potem pa se spremeni v rov z nekaj vmesnimi majhnimi dvoranami, zaključi pa se z dvorano v kateri je podzemno jezero, to je na višini 244 m nadmorske višine, kar je 20 m nižje kakor na mestu kjer Temenica ponikne v zemljo. Celotno jamo krasijo, sicer nekoliko bolj skromni, kapniki.

Požiralnik Temenice na Požganju je poševno stopnjasto brezno dolgo 12 m, v globino pa se spusti za 7 m. Vhod vanj je zelo majhen.

Le nekaj metrov od požiralnika se nahaja Požganjska jama, poševna jama, brezno, v več etažah, v 

skupni dolžini 53 m in globini 17 m. Vhod je zelo majhen, le toliko, da se človek splazi skozenj.

Skoraj pred zaključkom suhe struge je še precej ozka Jama 1 pri Risanici, dolga 44 m, ki se spusti 11 m globoko.

Približno 40 m stran se suha struga nenadoma strmo za več metrov dvigne in se spremeni v 13 m globoko, navpično brezno, precej velikega premera. To je jama Risanica, tudi Risavnica, ki nosi ime po risih, ki so nekdaj tu prebivali. Spodaj se brezno spremeni v jamo, dolgo 150 m, ki se spusti še za 15 m in konča s podzemskim jezerom. Nad jamo se pne ozek naravni most. V preteklosti je bila ob steni brezna nameščena lesena lestev, ki je omogočala dostop, predvsem v pomladanskem času, ko je bila jama vir snega in ledu, še celo konec aprila, ko so Lukovčani prihajali po led za hlajenje pijače na žegnanju ob godu svetega Jurija. 

Naravni most nad breznom

Čisto ob koncu suhe struge pa se nahaja spodmol Mala Risanica, ki je tudi požiralnik, globok le 1,5 m.

Zemlančeva jama oz. kevder je 13 m dolga jama oz. spodmol, ki se spusti 7 metrov globoko. Vhod je visok slab meter.

Kozja jama (neznaih mer) katere vhod je povsem zasut s smetmi in zemljo je po izročilu ena izmed lepših jam, saj je (bila) polna čudovitih hapnikov in drugih jamskih tvorb.

Zgonuha oz. Zvonuha je bila 38 m dolga in 17 m globoka  jama, ime pa je dobila po donenju, ki ga je povzročil kamen, če si ga vrgel vanjo. Precej velik vhodni del jame so zasuli ob gradnji avtoceste.

Zgonuha pred zasutjem

Zgonuha pred zasutjem

Zgonuha ob gradnji avtoceste

Luknja v Cerkvenem talu je bila jama, dolga 46 m, v globino pa se je spustila za 14 m. Ob gradnji avtoceste je bila uničena. 

To kar je ostalo od Luknje v Cerkvenem talu

Jami, katerih nastanek ni plod vpliva vodnih tokov pa sta Jama pod Gradiščem in Brezo pri tunelu Sveta Ana.

Jama pod Gradiščem je 40 m dolgo in 17 m globoko brezno, ki se nahaja na vzhodni strani precej strmega pobočja hriba Sveta Ana. Vhod ima premer slab meter, jama pa se spušča sprva navpično, potem pa poševno.

Brezno pri tunelu Sveta Ana je stopnjasto, najprej navpično, potem pa poševno spuščajoče se brezno, globoko 17 m in dolgo 20 m. Vhod ima premer 50 cm.

Zamolčana jama v kamnolomu pa je bila 23 m dolga in 10 m globoka jama oz. brezno, ki so jo odkrili ob širjenju kamnoloma, prav tedaj pa so jo tudi uničili.

Namesto zaključka pa nekaj stavkov iz članka o Jezeru v časopisu Dolenjec z dne 17. marca 1906: "Tudi gospodje učenjaki najdejo tukaj obilo gradiva za prirodoznanstvo naše rodne zemlje, torej ne čepite v svojih brlogih in ne pustite kisati svojih talentov v brezdelni nebrigi za slovenski narod! Izvedeli smo od druge strani, da je res ves ta kraj vreden, da se zanj zlasti mi Novomeščanje z vnemo zanimamo. Snuje se zabavno poučno potovanje skozi te kraje, in želeti je, da se tega izleta udeleže čim največje število. Podrobnosti v uredništvu."