Objave

Prva omemba vasi Jezero

Slika
Vas Jezero je v najstarejšem znanem pisnem viru prvič omenjena 26. maja 1250. Gre za darovnico grofa Henrika z gradu Svibno, ki cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici kot odškodnino za požige daje v last pet kmetij v Rojah pri Trebelnem. Ker pa so bile te kmetije pravzaprav v lasti njegove žene Gerbirge (iz družine gospodov Ptujskih), je njej v zameno podaril vas Jezero.  Villam Gese (vas Jezero) je rdeče obkrožena.  Listina je široka 16 cm in dolga 43,5 cm in napisana na pergamentu. Shranjena je v Arhivu Repulike Slovenije v Ljubljani. Če kliknete tu , lahko najdete še več fotografij listine. Latinska transliteracija: In nomine sancte et individue trinitatis. Tam presentibus quam futuris Christi fidelibus, Heinricus de Scherpfenberch in circumscripte lucis claritate perfrui sempiterna. Mortalis humana conditio hoc requirit, ut ea, que pro devotione geruntur in tempore, pro habenda futurorum noticia studiose litteris conserventur, ne decurrente tempore oblivioni posterorum ...

Kraške jame v Jezeru

Slika
Vas Jezero v celoti leži na tleh, ki so sestavljena iz sivega in belega apnenca, zato ni čudno, da se je na njenem območju nahajalo kar 15 kraških jam. Trenutno je številka nekoliko drugačna, saj so 4 jame uničene ali zasute (Luknja v Cerkvenem talu, Zgonuha, Kozja jama in Zamolčana jama v kamnolomu). 13 jam najdemo vpisanih v kataster jam (2 izmed njih nista vpisani v uradni kataster jam, to sta Kozja jama in požiralnik Dobravskega potoka). Kataster jam, z rdečimi pikami označene jame v Jezeru (manjkata Kozja jama in požiralnik Dobravskega potoka) Prav zaradi zelo nepredvidljivih tal nas ne sme presenetiti, če sem ter tja v tleh nenadoma pojavi manjša ali večja luknja. Okoli leta 2005 se je Marjanu Gašperšiču tako na travniku pod njihovo domačijo nenadoma udrlo pod nogami, da je nastala luknja, premera ok. 1 m, ter globoka 75 cm.  Prav tako sta v letu 2008 nastali dve luknji na travniku v Krvicah. Še manj nenavadne pa so majhne udornine v gozdovih, kot npr. ta, na spodnji ...

Izginuli vinogradi na Ceru - Jezero na franciscejskem katastru - III. del

Slika
Po prijetnem odkritju na franciscejskem katastru sem o tem povprašal še naokoli. Najprej so bili vinogradi, potem smučišče, zdaj pa raste gozd. Na hribu Cer nad Jezerom je bila v preteklosti vinska gorica z 12 vinogradniškimi parcelami in je segala med 370 in 415 metri nadmorske višine. Skoraj vsakemu vinogradu je pripadal majhen kos t.i. pašnika (to je bil lahko samo travnik ali pa je na njem rastlo kakšno sadno drevo (zelo pogosto so rastli orehi) in gozda, kjer so lastniki lahko pustili vprežno živino in voz, kjer se je malicalo in odpočilo v senci. Največjemu vinogradu je pripadal tudi lesen hram.  Večini vinogradov (oziroma njivi) pripadata še pašnik in gozd. Vse troje je bilo sicer v lasti istega lastnika, vendar je bilo zaradi različne namembnosti zemljišča potrebno eno veliko parcelo razdeliti na več delov in vsako posamezno zapisati ločeno v zemljiško knjigo. V spodnji tabeli so od leve proti desni našteti lastniki parcel.  katastrske številke   parcel ...