Izginuli vinogradi na Ceru - Jezero na franciscejskem katastru - III. del
Po prijetnem odkritju na franciscejskem katastru sem o tem povprašal še naokoli. Najprej so bili vinogradi, potem smučišče, zdaj pa raste gozd.
Na hribu Cer nad Jezerom je bila v preteklosti vinska gorica z 12 vinogradniškimi parcelami in je segala med 370 in 415 metri nadmorske višine. Skoraj vsakemu vinogradu je pripadal majhen kos t.i. pašnika (to je bil lahko samo travnik ali pa je na njem rastlo kakšno sadno drevo (zelo pogosto so rastli orehi) in gozda, kjer so lastniki lahko pustili vprežno živino in voz, kjer se je malicalo in odpočilo v senci. Največjemu vinogradu je pripadal tudi lesen hram.
Največjemu vinogradu, katerega lastnik je tedaj bil Anton Režek iz Jezera 12, je pripadal tudi hram velikosti 28 kvadratnih metrov. Na spodnji fotografiji je prikazana približna lokacija, kjer je stal hram.
Na hribu Cer nad Jezerom je bila v preteklosti vinska gorica z 12 vinogradniškimi parcelami in je segala med 370 in 415 metri nadmorske višine. Skoraj vsakemu vinogradu je pripadal majhen kos t.i. pašnika (to je bil lahko samo travnik ali pa je na njem rastlo kakšno sadno drevo (zelo pogosto so rastli orehi) in gozda, kjer so lastniki lahko pustili vprežno živino in voz, kjer se je malicalo in odpočilo v senci. Največjemu vinogradu je pripadal tudi lesen hram.
Večini vinogradov (oziroma njivi) pripadata še pašnik in gozd. Vse troje je bilo sicer v lasti istega lastnika, vendar je bilo zaradi različne namembnosti zemljišča potrebno eno veliko parcelo razdeliti na več delov in vsako posamezno zapisati ločeno v zemljiško knjigo. V spodnji tabeli so od leve proti desni našteti lastniki parcel.
katastrske številke parcel | tedanji lastnik | tedanji naslov | današnji naslov |
950 - 952 | Režek Anton | Jezero 12 | Jezero 9 |
947 - 949 | Kašič Anton | Jezero 13 | Jezero 17 |
944 - 946 | Kralj Matija | Jezero 9 | Jezero 12 |
941 - 943 | Kumer Franc | Jezero 10 | Jezero 13 |
938 - 940 | Režek Matija | Jezero 3 | Jezero 5 |
935 - 937 | Ratajc Franc | Jezero 11 | Jezero 15 |
932 - 934 | Hrastar Janez | Jezero 15 | Jezero 20 |
929 - 931 | Kašič Matija | Jezero 2 | Jezero 4 |
926 - 928 | Kašič Jakob | Jezero 7 | Jezero 8 |
923 - 925 | Smrke Valentin | Jezero 14 | Jezero 22 |
921 - 922 | Jerič Janez | Jezero 18 | Jezero 19 |
919 - 920 | Zupančič Matija | Jezero 4 | Jezero 6 |
916 - 918 | Longar Matija | Jezero 5 | Jezero 7, 29 |
Največjemu vinogradu, katerega lastnik je tedaj bil Anton Režek iz Jezera 12, je pripadal tudi hram velikosti 28 kvadratnih metrov. Na spodnji fotografiji je prikazana približna lokacija, kjer je stal hram.
![]() |
Med letoma 1867 in 1882 je bil pripravljena reambulanca katastra, kamor so vnesli vse popravke. Marčna revolucija leta 1848 je namreč prinesla ukinitev zemljiških gospostev. Mogočne parcele, predvsem gozdove, so razparcelirali, da so jih majhni posestniki lahko odkupili. Ene parcele so zamenjale lastnike, spet druge so razdelili na pol ali pa jih združili skupaj. Nekaterim se je zamenjala namembnost. Nastale pa so tudi nove poti in nove stavbe.
Reambulančni kataster, k.o. Lukovek.
Pod vinogradi je nastala nova pot, zgornje majhne parcele (gozd, pašnik) so bile združene z večjimi (vinogradi). Lastnina Valentina Smrketa se je razdelila na pol. Od parcele št. 944 se je oddelil majhen del.
A vse se je spremenilo z veliko nadlogo trtnih uši, ki so jih na Slovenskem prvič opazili avgusta leta 1880 v okolici Pirana in Bizeljskega. Še pet let je trajalo, da je trtna uš prišla do Trebnjega. Leta 1885 tako vinogradi iz Cera počasi izginejo. K dokončni opustitvi gorice je poleg bolezni botrovala tudi majhnost gorice in njena precejšnja oddaljenost od Jezera, pa tudi apnenčasta tla z mnogo kamenja niso ravno zaveznik vinogradnika. Vendar pa je vse do danes pri ljudeh ostalo v spominu, da je na Ceru nekoč bila vinska gorica.
O nekdanji gorici pričajo le majhni kupi kamenja, ki so ga lastniki odlagali na meje med parcelami.
Na tem mestu je bila nekoč njiva, glej parcelo št. 924.
Brežina nad tedaj novo nastalo potjo pod vinogradi.
Današnji kataster. Kot vidimo se od reambulančnega katastra ni prav veliko spremenilo. Le pet parcel se je združilo v dve večji.
Komentarji
Objavite komentar