Izginuli vinogradi na Ceru - Jezero na franciscejskem katastru

Po prijetnem odkritju na franciscejskem katastru sem o tem povprašal še naokoli. Najprej so bili vinogradi, potem smučišče, zdaj pa raste gozd.

Na hribu Cer nad Jezerom je bila v preteklosti vinska gorica z 12 vinogradniškimi parcelami in je segala med 370 in 415 metri nadmorske višine. Skoraj vsakemu vinogradu je pripadal majhen kos t.i. pašnika (to je bil lahko samo travnik ali pa je na njem rastlo kakšno sadno drevo (zelo pogosto so rastli orehi) in gozda, kjer so lastniki lahko pustili vprežno živino in voz, kjer se je malicalo in odpočilo v senci. Največjemu vinogradu je pripadal tudi lesen hram.

Večini vinogradov (oziroma njivi) pripadata še pašnik in gozd. Vse troje je bilo sicer v lasti istega lastnika, vendar je bilo zaradi različne namembnosti zemljišča potrebno eno veliko parcelo razdeliti na več delov in vsako posamezno zapisati ločeno v zemljiško knjigo. V spodnji tabeli so od leve proti desni našteti lastniki parcel.

katastrske številke parcel	tedanji lastnik	tedanji naslov	današnji naslov
950 - 952	Režek Anton	Jezero 12	Jezero 9
947 - 949	Kašič Anton	Jezero 13	Jezero 17
944 - 946	Kralj Matija	Jezero 9	Jezero 12
941 - 943	Kumer Franc	Jezero 10	Jezero 13
938 - 940	Režek Matija	Jezero 3	Jezero 5
935 - 937	Ratajc Franc	Jezero 11	Jezero 15
932 - 934	Hrastar Janez	Jezero 15	Jezero 20
929 - 931	Kašič Matija	Jezero 2	Jezero 4
926 - 928	Kašič Jakob	Jezero 7	Jezero 8
923 - 925	Smrke Valentin	Jezero 14	Jezero 22
921 - 922	Jerič Janez	Jezero 18	Jezero 19
919 - 920	Zupančič Matija	Jezero 4	Jezero 6
916 - 918	Longar Matija	Jezero 5	Jezero 7, 29

Največjemu vinogradu, katerega lastnik je tedaj bil Anton Režek iz Jezera 12, je pripadal tudi hram velikosti 28 kvadratnih metrov. Na spodnji fotografiji je prikazana približna lokacija, kjer je stal hram.

Med letoma 1867 in 1882 je bil pripravljena reambulanca katastra, kamor so vnesli vse popravke. Marčna revolucija leta 1848 je namreč prinesla ukinitev zemljiških gospostev. Mogočne parcele, predvsem gozdove, so razparcelirali, da so jih majhni posestniki lahko odkupili. Ene parcele so zamenjale lastnike, spet druge so razdelili na pol ali pa jih združili skupaj. Nekaterim se je zamenjala namembnost. Nastale pa so tudi nove poti in nove stavbe.

Reambulančni kataster, k.o. Lukovek.

Pod vinogradi je nastala nova pot, zgornje majhne parcele (gozd, pašnik) so bile združene z večjimi (vinogradi). Lastnina Valentina Smrketa se je razdelila na pol. Od parcele št. 944 se je oddelil majhen del.

A vse se je spremenilo z veliko nadlogo trtnih uši, ki so jih na Slovenskem prvič opazili avgusta leta 1880 v okolici Pirana in Bizeljskega. Še pet let je trajalo, da je trtna uš prišla do Trebnjega. Leta 1885 tako vinogradi iz Cera počasi izginejo. K dokončni opustitvi gorice je poleg bolezni botrovala tudi majhnost gorice in njena precejšnja oddaljenost od Jezera, pa tudi apnenčasta tla z mnogo kamenja niso ravno zaveznik vinogradnika. Vendar pa je vse do danes pri ljudeh ostalo v spominu, da je na Ceru nekoč bila vinska gorica.

O nekdanji gorici pričajo le majhni kupi kamenja, ki so ga lastniki odlagali na meje med parcelami.